KRSTNI PLANINSKI POHOD ČLANIC IN ČLANOV

PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA JESENICE 

KRNICA v soboto 22. aprila 2006

Zbor pred gasilskim domom na Jesenicah je bil določen za 8. uro zjutraj vendar so med nami vedno posamezniki, ki brez vsakega spoštovanja do »ta točnih« zamujajo brez resnega opravičila.

Naslednjič bomo »ta točni«, izkazali enako mero spoštovanja do zamudnikov in ob dogovorjeni uri preprosto odšli.

Z veliko zamudo smo se vkrcali v avtomobile. K Antonu Dremlju so se prisedli Anka, Sonja V. in Alojz, k Zdenku njegova Majda, Sonja in Zvonko, za nami pa sta se pripeljali še Damjana in Špela z otroki. V Kranjski Gori smo pustili avtomobile pri hotelu Lek in zakoračili v hrib. 

Psička Tara je ves čas skrbela, če smo vsi prisotni, nas ovohavala in  preštevala. Pod Mihovim domom smo zavili levo proti Krnici. Na poti smo občudovali zasnežene poljane, čudovito vreme in opazovali proženje snežnih plazov. Ko smo prispeli na cilj h koči v Krnici, smo ugotovili, da smo kljub poznemu štartu še vedno tri dni prezgodaj, saj bodo kočo odprli 25. aprila.  

Posedli smo se po klopeh, ki so komaj kaj štrlele iz snega in privezali dušo z malico in »ta kratkim«. Zvone je v svojem razdajanju domaće salame pozabil gledati kje hodi in padel globoko v Bermudski trikotnik in s salamo v eni roki in nožem v drugi roki častil Majdo, Sonjo in Anko in prav nič klical na pomoč, očitno mu je bilo v tej pozi prav všeč. Nazadnje se je Tonetu zazdelo, da sam vendarle ne bo mogel iz poglobljenega položaja in potegnil Zvoneta iz snega.  

Vso pot nazaj se nam je vsem (razen redkim manekenom) vdiralo v sneg do …

A kakšne večje utrujenosti ni kazal nihče. Ko smo prispeli nazaj na ravnino pa je Jernejčku zmanjkalo energije in zajahal je Lojza, ki mu je kavalirsko odstopil svoj klobuk in ga potrpežljivo nosil štuporamo do Jasne. Tam smo se od Jerneja in družbe iz njegovega avta poslovili, kasneje pa izvedeli, da je spotoma šel še malo plavat v Jasno in da ga je mamica Damjana vsega mokrega pripeljala domov kjer je takoj zaspal. 

Preostanek ekipe je bil v gasilskem domu deležen slastne kave, ki jo je prijazno skuhala Saška. Malo smo še poklepetali, ugotovili, da je bilo prav lepo in da bomo kmalu spet šli skupaj v planine. Dremljevemu Tonetu pa gre zahvala za ravno pravšnji tempo na poti in izbrano čudovito vreme.

Na pomoč!

Fotografije je sta poskrbela Zdenko Bahun, najdete jih tule: fotografije Krnica 2006 (Bahun) in Sonja Vlahek: fotografije Krnica 2006 (Vlahek)